Priprava in polaganje ploščic: vodič za vsakogar
Vse več ljudi se odloča za samostojno obnovo doma ali stanovanja. Marsikaterih del in popravil se res lahko lotimo sami, vendar naj to ne bo brez tehtnega premisleka in posvetovanja. Čeprav bi na prvo žogo dejali, da je polaganje ploščic enostavno opravilo, a še zdaleč ni tako.
V primeru, da ste na tem področju čisto neizkušeni, vam priporočamo vsaj pogovor z izkušenim keramičarjem ali tehničnim svetovalcem, ki vam bo pokazal pravo pot. Samo polaganje namreč skriva veliko pasti, ki vas lahko močno udarijo po vaši denarnici. Ravno zato vam v tem članku pomagamo z nasveti in usmeritvami, s katerimi boste lahko sami osvojili polaganje ploščic – in to na visoki ravni.
Čeprav imamo na razpolago malo morje talnih in stenskih oblog, pa keramične ploščice še vedno veljajo za klasiko in so tudi najpogosteje uporabljene. Po korakih vas bomo vodili skozi polaganje ploščic: od same priprave površine pa do končnega fugiranja ploščic.
Kazalo vsebine:
Priprava podlage za polaganje ploščic
Načrt za polaganje keramičnih ploščic
Polaganje ploščic po diagonali
Katero lepilo za ploščice izbrati?
Hidroizolacija oz. vodotesnost pod keramiko
Priprava podlage za polaganje ploščic
Keramične ploščice lahko polagamo na vse vrste podlage, bistveno je le, da gre za suho, čisto, razmaščeno, trdno (stabilno) in ravno podlago. Podlago moramo torej najprej očistiti (smeti, odpadajoče dele, staro lepilo) in nato izravnati (če podlaga ni ravna). Majhne neravnine in vdolbine na površini zapolnimo s sanacijsko malto, večje neravnine pa izravnamo z izravnalno maso.
Vse razpoke v podlagi (estrihu ali betonu) je treba zaščititi z ustreznimi sanacijskimi epoksidnimi materiali, saj razpoke v podlagi lahko privedejo do pokanja keramike na površini. Priporočamo še uporabo premaza za ploščice, saj bo izboljšal povezavo med lepilom in podlago.
Podlage, ki so močno vpojne, premažemo s prednamazom, ki prepreči, da bi se lepilo za keramiko v stiku s takšnimi podlagami prehitro sušilo. V primeru, da gre za nevpojne podlage (npr. keramika na keramiko, OSB plošče), pa moramo biti pozorni, da uporabimo ustrezni prednamaz za nevpojne podlage.
Sama priprava podlage za polaganje ploščic se razlikuje od prostora do prostora. Če gre za kopalnico ali savno, kjer je veliko vlage, moramo poskrbeti še za nanos vodotesnega premaza. Več o različnih premazih in lepilih bomo razdelali v nadaljevanju.
Načrt za polaganje keramičnih ploščic
Ko končamo s pripravo podlage, se lahko lotimo načrta za polaganje ploščic. Najprej moramo natančno izmeriti velikost prostora, v katerem bomo polagali.
Izmerimo velikost ploščic in se odločimo, na kakšen način jih bomo polagali. Iz tega dobimo število ploščic, ki jih potrebujemo. Vedno moramo kupiti vsaj 10 odstotkov več ploščic, kolikor jih v osnovi potrebujemo – nekaj se jih poškoduje, nekaj jih razrežemo ipd.
Za karseda ravno linijo uporabimo zidarsko vrvico, ki nam bo napeta po sredini prostora omogočila izjemen končni videz ploščic. Zelo pomembno je, da polaganje ploščic začnemo na sredini prostora, torej poleg prej omenjene zidarske vrvice, nato pa se lotimo polaganja ob steni.
Vsak izkušeni mojster vam bo svetoval, da ploščice najprej le položite na podlago (brez lepila), s čimer dobite občutek končne podobe (prav tako dobite odgovor na to, ali je ploščic dovolj). Ker ploščice niso prilepljene, jih lahko brez problema vrtimo in obračamo, dokler ne bomo zadovoljni s postavitvijo.
Polaganja se lahko lotimo na dva načina – vzporedno s stenami ali pa po diagonali. Prvi način smo že dodobra spoznali v zgornjem odstavku, polaganje po diagonali pa bomo obravnavali sedaj.
Polaganje ploščic po diagonali
Vsakdo se najbrž strinja, da je polaganje ploščic po diagonali veliko lepše oz. bolj estetsko dovršeno, hkrati pa prostor dobi nekak nov pridih in moderno noto. Po drugi strani pa je seveda delo veliko težje in dražje, potrebujemo več časa in tudi materiala – ploščic.
Pri omenjenem načinu namreč zavržemo kar eno četrtino vseh ploščic – gre za veliko rezanja in s tem več odpadnega materiala. Polaganja se lahko lotimo na več načinov, vse pa je odvisno od kota.
Najlažje je izbrati kot, ki ga dobimo, če povežemo prostor po diagonali - v kvadratnem prostoru je to 45 stopinj. Polaganja se lotimo na sredini prostora (sredino lahko dobimo tako, da povežemo obe diagonali in določimo njuno presečišče), nato pa nadaljujemo proti steni.
Pri načrtovanju poteka ploščic pazimo, da v zadnjih vrstah (na obeh straneh stene ali tal) ne bomo imeli pretankih ploščic. Ploščice v zadnjih vrstah naj bodo široke vsaj za polovico ploščice.
Rezanje keramike
Polaganje ploščic praktično vedno zahteva rezanje, še posebej, če jih polagamo diagonalno. Za njihovo rezanje uporabljamo prav poseben rezalnik za keramiko, s katerim na tanko zarežemo v zgornjo površino ploščice na točno določenem mestu, nato pa ploščico prelomimo.
Za okrogle izreze uporabimo posebne ščipalne klešče za ploščice, s katerimi počasi lomimo manjše dele. Namesto klešč lahko uporabimo tudi vrtalni stroj z ustreznim kronskim svedrom za luknje.
Omeniti moramo, da so vsi omenjeni rezalniki dokaj zahtevni za uporabo, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom, ali pa celo delo prepustite njemu. Če se rezanja vseeno lotite sami, to počnite izjemno previdno.
Potrebujete nasvet? Kontaktirajte nas!
Katero lepilo za ploščice izbrati?
Uspešno polaganje ploščic je odvisno od pravilne izbire lepila. Zavedati se moramo, da ni vsako lepilo primerno za specifično podlago ali ploščico. S slednjega lahko povzamemo, da moramo v osnovi lepilo izbirati glede na tip ploščic, ki jih bomo položili, njihovo velikost in samo podlago, vremenske vplive ter zahtevnost oz. obremenitve objekta.
Za večje in posledično težje ploščice potrebujemo močnejše in obstojnejše lepilo. Velik dejavnik izbire lepila je tudi prostor, v katerega ploščice polagamo. V kopalnici, kjer je ogromno vlage, moramo uporabiti vodoodporno lepilo za keramiko.
V prostorih, kjer opazimo ogromne temperaturne razlike, moramo izbrati toplotno obstojna lepila (savne, wellness …). Temperaturne razlike je moč opaziti tudi na zunanjih površinah, zato moramo tudi tukaj izbirati toplotno obstojna lepila – ne smemo pa pozabiti tudi na lepilo za keramiko, ki je odporno na zmrzal.
Poraba lepila za ploščice
Dobro je vedeti tudi, koliko lepila boste porabili za polaganje ploščic.
Priporočamo, da računate 1 vrečo lepila na približno 3–4 m2 ploščic (odvisno, kako debelo namažemo ploščice z lepilom).
Pri tem morate vedeti, da gre ponavadi za uporabo tankoslojnih lepil (od 3–5 mm debeline nanosa) in taka lepila niso primerna za popravila neravnin ali slabo pripravljenih podlag, ker lahko pride do poznejših odstopanj ali pokanja ploščic.
Obstajajo pa tudi debeloslojna lepila za ploščice (debelina nanosa do 20 mm), vseeno pa vam svetujemo, da se za izbiro lepila prej posvetujete s strokovnjaki v naših trgovinah v Kranju, Žabnici in Lescah ali pri proizvajalcu oz. dobavitelju.
Napačna izbira in uporaba lepila vam namreč lahko povzročita nemalo stroškov in sivih las. Pravilno lepilo je torej ključni dejavnik obstojnosti ploščic, te pa predstavljajo osnovo modernega in estetskega prostora.
Oznake na embalaži lepil in njihov pomen oz. namen uporabe:
oznaka na embalaži | pomen / namen uporabe | |
C | 1 | običajno cementno lepilo |
C | 1E | običajno cementno lepilo s podaljšanim odprtim časom |
C | 1F | hitrovezoče cementno lepilo |
C | 1FT | hitrovezoče cementno lepilo z zmanjšanim zdrsom |
C | 2 | izboljšano cementno lepilo |
C | 2E | izboljšano cementno lepilo s podaljšanim odprtim časom |
C | 2F | izboljšano hitrovezoče cementno lepilo |
C | 2S1 | izboljšano cementno lepilo s povečano deformabilnostjo |
C | 2S2 | izboljšano cementno lepilo z visoko povečano deformabilnostjo |
C | 2FT | izboljšano hitrovezoče cementno lepilo z zmanjšanim zdrsom |
C | 2FTS1 | izboljšano cementno lepilo s povečano deformabilnostjo, hitrovezoče in z zmanjšanim zdrsom |
D | 1 | običajno disperzijsko lepilo |
D | 1T | običajno disperzijsko lepilo z zmanjšanim zdrsom |
D | 2 | izboljšano disperzijsko lepilo |
D | 2T | izboljšano disperzijsko lepilo z zmanjšanim zdrsom |
D | 2TE | izboljšano disperzijsko lepilo z zmanjšanim zdrsom in s podaljšanim odprtim časom |
R | 1 | običajno lepilo na osnovi umetne smole |
R | 1T | običajno lepilo na osnovi umetne smole z zmanjšanim zdrsom |
R | 2 | izboljšano lepilo na osnovi umetne smole |
R | 2T | izboljšano lepilo na osnovi umetne smole z zmanjšanim zdrsom |
Hidroizolacija oz. vodotesnost pod keramiko
Moramo se zavedati, da same ploščice in poznejše fugiranje keramike ne zagotavljajo 100-odstotne vodotesnosti keramike v prostorih, kot so kopalnice, tuši, balkoni, terase, bazeni in savne. Zato je treba pred polaganjem ploščic v takih prostorih izvesti vodotesno hidroizolacijo.
Ali bomo uporabili enokomponentno, dvokomponentno folijo, ali pa gotovo pripravljene produkte za vodotesnost, pa je odvisno od prostora, ki ga želimo zatesniti, in podlage. V takem primeru je najbolje, da se posvetujete s trgovcem ali tehničnim svetovalcem proizvajalca, katero vodotesno hidroizolacijo je najbolje uporabiti.
Pri izvedbi vodotesne hidroizolacije je pomembno, da se taka hidroizolacija vedno izvede v dveh nanosih (drugi nanos izvedemo »križno«, v nasprotni smeri prvega nanosa) po kompletni osušitvi prvega nanosa.
Tako zagotovimo 100-odstotno prekrivnost hidroizolacije z nujnim upoštevanjem vgraditve tesnilnih trakov na vseh kotih, diletacijah, stikih s kanaleto v tuših, odkapnih pločevinah itd.
Trak se vedno vgradi v prvi svež nanos vodotesne mase. V primeru, da gre za samolepilni trak, pa se le-ta vgradi v posušeni prvi nanos hidroizolacije, ki se prekrije še z drugim nanosom. Polaganje ploščic lahko nadaljujemo po posušitvi vodotesne mase.
Polaganje keramičnih ploščic
Polaganje ploščic začnemo brez lepila, da dobimo predstavo o prostoru in ugotovimo, ali imamo dovolj materiala. Če smo zadovoljni s postavitvijo, se lahko lotimo dela – polaganje ploščic začnemo na sredini (glej načrt).
Lepilo za keramične ploščice nanesemo na podlago in ga enakomerno porazdelimo. Nato ga z zobato gladilko pogladimo po celotni površini, kjer bomo začeli s polaganjem (okoli 1 m2 naenkrat).
Ploščico položimo na sloj lepila (vsaj 80 odstotkov ploščice mora prekrivati lepilo), jo na rahlo pritisnemo in zavrtimo, da se »usede« na podlago. V primeru, da gre za večji format ploščic, kot je 900 cm2 oz. dimenzijo ploščice, večjo kot 30 x 30 cm, moramo nujno lepiti po sistemu »buttering«, tj. obojestransko lepljenje.
BUTTERING: z ravno gladilko, naneseno z lepilom, premažemo še hrbtno stran ploščice. To položimo v lepilo, naneseno z zobčasto stranjo gladilke na podlago. Tako dobimo 100-odstotni oprijem med ploščico in podlago.
Predvsem je tako polaganje ploščic pomembno pri zunanjem lepljenju keramike, pri čemer se moramo izogniti praznim prostorom brez lepila pod keramiko – tam bi lahko pozneje prišlo do nabiranja kondenza in vlage, ki bi v zimskem času lahko privedla do zmrzovanja in posledično odstopanja keramike, ali pa bi privedla do izločanja solitra.
Z uporabo gumijastega kladiva še rahlo potolčemo, da se ploščica enakomerno prime na tla.
Enakomerne razdalje pri polaganju ploščic nam omogočajo plastični križci oz. distančniki. Ti hkrati naredijo prostor za fugiranje in omogočajo diletacijo med ploščicami, predvsem če upoštevamo še večje temperaturne spremembe, ki nastajajo pod ploščicami (pri talnem ogrevanju ali zunaj na terasi).
Pri večjih dimenzijah keramike je treba upoštevati tudi večjo širino fuge, vsekakor pa lepljenje na stik nikoli ni priporočljivo.
Čas sušenja lepila za ploščice je vsaj 16 ur, saj se mora lepilo v celoti posušiti.
Če se fugiranja lotite prehitro, lahko povzročite nezaželene premike, s tem pa celotno polaganje ploščic pade v vodo. V ponudbi obstajajo tudi hitrovezna lepila rareda C2FT (F – fast seting), ki omogočajo pohodnost in fugiranje že po 2 do 4 urah – odvisno od temperature v prostoru, velikosti ploščic in debeline nanosa lepila).
Fugiranje keramičnih ploščic
Polaganje ploščic ste skoraj zaključili, potreben je le še zadnji korak – fugiranje. S tem začnemo, ko se lepilo strdi in posuši. Fuge je priporočljivo najprej očistiti z lesenim klinom. Nato izbrano fugirno maso (z upoštevanjem navodil na embalaži) porazdelimo po ploščicah in jo z gumijasto fugirno lopatico ali gladilko s penasto gumo vtisnemo v fuge – brez skrbi, plastične križce lahko brez problema prekrijemo s fugirno maso.
Paziti moramo, da fuge temeljito zapolnimo in tako preprečimo morebiten razvoj plesni, na zunanjih površinah pa se tako izognemo izločanju solitra in konstantnega mokrega videza fugirne mase, hkrati pa s tem dobimo ravno površino na samih tleh.
Odvečno fugirno maso odstranimo z gumijastim brisalcem ali vlažno gladilko s penasto podlogo, vendar šele, ko se na površini ploščic začne delati rahla »meglica«. Ta pomeni, da je fugirna masa začela vezati in je čas za čiščenje.
Če prehitro začnemo z mokrim čiščenjem fug, lahko pride do izpiranja pigmenta iz fugirne mase, rezultat tega pa bo svetlejša fugirna masa od želenega končnega videza.
Najbolje je, da se upošteva čas sušenja in izpiranja – čas, ki ga navaja proizvajalec na embalaži in tehničnem listu, vseeno pa moramo upoštevati tudi temperaturo zraka, saj se v toplejših vremenih fugirna masa suši hitreje.
Priporočljivo je, da orodje, s katerim odstranjujemo odvečno maso, večkrat namočimo v čisto vodo in tako preprečimo nastajanje madežev. Vseeno se pogosto zgodi, da kakšen madež ostane na površini. Ampak nič hudega – za odstranjevanje lahko uporabimo domači kis, za bolj trdovratne madeže pa posebna čistila za odstranjevanje lepila.
Vse raztezne, vogalne in priključne fuge je najbolje zapolniti s silikonom, robove fug pa pred tem z obeh strani zalepimo s pleskarskim lepilnim trakom. Odvečno tesnilno maso odstranimo z gladilko za fuge, ki smo jo uporabili že v prejšnjem koraku. Na koncu še previdno odstranimo lepilni trak.
Počakamo, da se vse posuši in polaganje ploščic smo uspešno zaključili!